Zastor je padel...

...in verjamem, da vsi nekako sami pri sebi delamo zaključni račun pravkar končane sezone, hkrati pa že kujemo načrte za prihajajočo.

Sam pri sebi moram reči, da sem kar zadovoljen z obema vejama MZ-ja...tako hokejem kot tudi nogometom, saj sem pri obeh uspel zadržati raven rezultatov, ki jo uspevam ohranjati že kar nekaj sezon zaporedoma.

Pri hokeju je enako kot lani....naslov prvaka in to ne kakršenkoli, ampak tretji zaporedni (hattrick bo težko dosegljiv cilj za prihodnje generacije) in četrti skupni naslov je skupaj z pokalom romal v naše klubske vitrine. Temu dosežku daje dodatno težo tudi dejstvo, da je ta rezultat bil dosežen le z enim tujcem v moštvu, kar pomeni, da ima ekipa zelo dobro osnovo mladih igralcev, ki imajo vsi možnost do svojega tridesetega leta prispeti vsaj do 55 ploščkov, tisti z malo boljšim potencialom pa tudi preko 60. Ker bomo v novi sezoni tej osnovi priključili še 3 zelo kvalitetne tujce iz iste generacije pričakujem, da bo moštvo ob prodaji še preostale peterice starcev iz podedovane generacije ob koncu sezone sestavljeno izkjučno iz hokejistov starih 23 ali manj let. Kaj bom s tem moštvom v mednarodnem merilu lahko pokazal čez 7 ali 8 sezon bomo šele videli:))) Za letos je pa tako, da brez tujcev v moštvu v ligi prvakov več kot zadnjega mesta nismo mogli doseči, a v Seasson Cupu smo se vseeno uspeli uvrstiti v končnico 32 najboljših moštev. Žal nas tudi tukaj žreb ni "božal" in nam je za preboj med 16 najboljših namenil lanskoletnega zmagovalca tega pokala moštvo TKH Kiepskich Squad iz Poljske.


Kar se nogometa tiče smo spoštovali tradicijo, ki nam nalaga, da naša uvrstitev na koncu sezone v Top ligi nikoli ni bila slabša od 5.mesta. Letošnje 4.mesto torej lepo pada v ta koncept:)))
Ostaja pa dejstvo, da nam še boljše rezultate v zadnjih sezonah preprečujejo precej nerazumljivi spodrsljaji z manj (na papirju) kvalitetnimi moštvi iz spodnjega doma.
Moja razmišljanja v pravkar končani in prihajajoči sezoni pa so namenjena predvsem iskanju načina kako čimprej in čim manj boleče izvesti menjavo generacije. Delno smo nekaj postorili že v končani sezoni, večji del tega zalogaja pa bo izveden v novi.


Generalno gledano je moj naslov prvaka pri hokeju bil precej pričakovan (kljub zelo močnemu konkurentu v obliki Triglav Rangersov), medtem ko se je pri nogometu kot ponavadi bil trd boj. Letos predvsem med Revolucionarjem, Macolarjem in Karantanijo. Ob koncu je potrebno reči, da je naslov povsem zasluženo osvojil manager tito z svojimi revolucionarji...drugič v zadnjih treh sezonah pa svojih ambicij, ki so bile rezultat dobrega začetka prvenstva ni uspel realizirati thorest z svojim Macolarjem. Da seveda sploh ne govorim o največjem osmoljencu v zgodovini slovenskega MZ-ja...managerju ekipe Karantanija Rangers, ki so že drugo sezono zapored izgubili prvenstvo zaradi slabše razlike v golih in za nameček se jim je to v tej sezoni zgodilo še v hokeju. Upam, da njegovi (zasluženi) trenutki zmagoslavja še pridejo, saj gre za zelo kvalitetnega managerja, ki pa mu sreča očitno ne stoji ob strani....