Značilnosti dobrega managerja v MZ

Prejšnji teden sem sodeloval na Jaiku v neki debati, ki jo je odprl kolega Green. Debata se je dotaknila večnega rivalstva G7 vs. "vsi ostali" in proti koncu se je pojavila zanimiva trditev, ki je vsebovala besedno zvezo: "da si res med dobrimi managerji".

Iz konteksta je razvidno, da je pojem "dober manager" precej subjektivna opredelitev in je očitno od managerja do managerja različen. Če je, iz omenjene debate, za nekatere dovolj premagati ekipo iz G7 (veličastnih sedem sestavlja prav tolikšno število ekip, ki zadnjih nekaj sezon krojijo vrh slovenske prve lige) za to, da vidiš, ali si ali ne med "tadobrimi", je spet za neke druge doseči nivo dobrega managerja nekaj povsem drugega. In ugotovil sem, da sem eden izmed teh, bolj zahtevnih, tudi jaz.

Neko splošno merilo o tem, kdo je dobri manager se v bistvu ne razlikuje od managerjev v drugih sferah življenja. V mojem blogu sem se večkrat dotikal tega vprašanja, kaj mora imeti dober manager, tak primer je v enem izmed prvih zapisov na tem blogu Igranje MZ: vprašanje časa, , ki sem ga posvetil bratu Titotu. Sicer pa bi lahko večkrat zasledili mojo trditev, da se dobrega managerja spozna takrat, ko mu ne gre in ne takrat, ko je z ekipo na vrhu. Da strnem, dober manager je, z nekaj besedami: temeljit, natančen, deluje načrtovano, uporablja analitična orodja, komunicira z okoljem in ima kratkoročne in dolgoročne cilje.

Za nekatere je dober manager tisti, ki ima veliko lovorik, za druge spet nekdo, ki finančno najbolje vodi ekipo, takih primerjav je lahko še mnogo. Sam prepoznam dobrega managerja po tem, koliko nameni časa in denarja za izdelavo "super igralcev". Saj so zmage pomembne in eden izmed najbolj cenjenih managerjev v slovenski MZ srenji mi je nekoč dejal: "Lahko imaš ti tak cilj, ko pa še nimaš prvoligaške trofeje. Ta največ šteje." Ne zame, sedaj imam tudi to lovoriko iz prejšnje sezone, a mi več pomeni Slemenjak ali pa, na primer, še kak neodkrit talent, ki se skriva v moji mladinski vrsti.

Točne definicije na to, kaj so značilnosti dobrega managerja v MZ, torej ni možno podati. Lahko pa se zatečemo k nekim splošnim usmeritvam. Slednje kotirajo precej višje kot samo zmage oziroma tekmovalni uspehi. Dejstvo pa je, da vsak pač ne more biti dober ali pa, eden izmed najboljših, ne glede na to, katero merilo vzamemo.

Čuden teden v MZ

Saj ne vem, kaj naj napišem. No, v bistvu vem, ampak moji občutki so mešani. Rezultatsko nisem zadovoljen zaradi poraza v National Cup tekmovanju, ki je bil tako velik, da se niti ne spomnim, koliko žog je Mnič, ki gre v pokoj naslednjo sezono, moral iskati v našo mrežo. Po drugi strani smo rutinirano ugnali NK Revolucionarja. Naj spomnim, bratska tekma, katere zmaga je več kot samo nove 3 točke na lestvici, mi je le vlila nekaj upanja, da še znam taktično odigrati.

Taktično je bil dober tudi naš selektor v kvalifikacijah z U-21 reprezentanco proti Finski. A žal ni šlo, saj če bi, bi bil to velik čudež. A po njegovem pisanju je odpovedala celotna ekipa. Oh, kako mi je to znano iz moje ekipe... Upam, da bo Herbnator imel naslednjič več sreče. Zaenkrat dela dobro, upam da mu taki porazi ne bodo vzeli volje. Načelno izpolnjuje tudi volilne obljube, vendar bi se našlo nekaj pomanjkljivosti: pogrešam novice na uradni MZ strani s strani selektorja, odsotnost pomočnikov (če mu je zaupala večina managerjev v Sloveniji, kako da on ne najde dveh asistentov)...

Ponovno se mi zdi, da je zaživel Jaiku, kar je dobro. Čeprav je registriranih le 19 managerjev in od teh je recimo polovica aktivna, pa je glavno, da komuniciramo. O prednostih Jaikuja sem pisal že lani poleti v Še več komunikacije z Jaiku. Nekateri znajo dobro izkoristiti ta način komunikacije, tudi za prodajo igralcev, saj na ta način za dobre igralce na trgu izvedo nekateri, ki morda sploh ne bi šli na trg. Moram tudi pohvaliti Krešota, našega LA, ki je odprl eno brezplačno prijateljsko ligo za ves, ki se javijo na Jaiku. Mislim, da so še prosta 4 mesta.

Ko smo že pri prodajah... danes dajem na trg tri igralce, ki so stalni člani prve enajsterice, o tem pričajo tudi njihove številke: 3,4,5. Gre za obrambno vrsto, Mrak in Sabolek pa imata tudi precej izkušenj na sredini. Na trgu bodo 3 dneve, klasika, postavljeni za 1 SIT, pa ne zato, ker ne bi bili vredni mnogo več, ampak ker sem pristaš ponudbe in povpraševanja. Kupec (oziroma aktualni bidder pa dobi pri meni, prek maila, še dodaten karton o treningu in ostalih podrobnostih, maxingi in nemaxingi ipd.).

Na koncu naj še omenim, da me je ekipa MZ povzdignila v International GA, kar ni nič posebnega, le da so moje kompetence in naloge razširjene na ves svet. Nič posebnega sicer, le še več ukvarjanja s cheaterji. Slovenije seveda zaradi tega ne bom nič manj podrobno gledal, prej obratno, da ne bi kdo iskal prilike :).

Z znojem do druge št. Zona

To, da je Slovenija dobila svoj MZ Zone je še en velik uspeh za slovensko skupnost, ki igra spletno managersko igro www.managerzone.com. O tem ni dvoma. Po drugi strani pa lahko v letih merimo čas, od kar smo imeli tehnične možnosti za tovrstno objavo. A kaj, ko je, še vedno, v MZ sistem za objavljanje tako kompliciran, da ni primerjave. Če se vrnem še malo nazaj, v čase, ko bi lahko že začeli z slovenskim Zonom. Takrat smo imeli v MZ administratorski ekipi možakarja, z psevdonimom "Mrris". Pred časom je (no, sedaj je to že kar nekaj sezon), brez pojasnila, prenehal igrati. Pošteno je dal vse igralce na trg in del njegove zapuščine kot dragulj držimo tudi pri NK Macolarju - reprezentat Gabriel Matos je pravzaprav eden glavnih igralcev v današnjem konceptu Macolarjeve igre. Je motor ekipe, edini igralec s hitrostjo 9, odlično kondicijo in vsestranskimi ostalimi sposobnostmi. Njegovo klasično mesto je desno krilo, kjer se praktično začne vsak napad, ki ga Slemenjak krona z golom. Mnogi moji nasprotniki tako naredijo usodno napako, ko zaustavljajo Slemenjaka, pozabijo pa na Matosa.

Naj se vrnem še malo k Mrrisu. Mnogi ne vedo, in to bi nedvomno sodilo v zgodovino MZ Slovenije, tekst, ki ga mnogi "zahtevajo" od mene za Zone, a ga ne bodo dobili, da je prav Mrris avtor 97 % teksta, ki ga v slovenskem prevodu tekem danes prebiramo. In zakaj ne bo zgodovine izpod moje tipkovnice? Prav zaradi Mrrisa, saj se mi zdi le on pravi, za tako pisanje. V izjemnem, nedosegljivem slogu, je namreč zapisal zgodovino Hattricka.

Včeraj smo zaključili drugo številko Zona za Slovenijo. V primerjavi s prvo številko smo dobili nekaj novega vetra, s prispevki vedrega in duhovitega Greenhorna, ki ga bralci tega bloga dobro poznate. Nedvomno oblikovno lep, naravnost vrhunsko oblikovan ezine, kar je zasluga Gabra, prekrije nekaj pomanjkljivosti. Opisi lig so namreč za zahtevnega managerja nezadostni, saj je v celoti odsoten analitčen pogled tekem in dogajanja. Izpadla je tudi "stalna" rubrika intervju in na koncu koncev smo za nekaj dni zamudili objavo. Samokritika pač mora biti.

Razlogi zaplete so raznovrstni. Najprej moram pohvaliti novega urednika, Svartavarga (mimogrede, njegov vzdevek - črni volk razkriva, da je to sezono v prvo ligo prinesel še dodatno volčjo energijo), ki je prevzel in v celoti suvereno opravil svoje delo, a je, proti konc priprave staknil gripo. Gabru je ponagajala programska oprema, meni pa je crknil PC, ki je še vedno na servisu (čeprav bi bila v ozadju lahko tudi zarota, a ne Herbi?). In končno, spet bom navedel glavni razlog, ki nam nagaja že od nekdaj, sam sistem MZ za objavo Zona. S pomočjo nizozemsko-belgijske ekipe RA smo sicer prevzeli njihov "know how", ki pa prinaša tudi nekaj težav: pisanje teksta v sliko je z vidika interneta greh (na to je opozoril tudi Perun, tako da nisem edini, ki ga to moti), vsaka stran je velika okoli 1 MB, kar je pri trenutnem obsegu skupaj prek 30 MB. Slednje lahko sicer opravičimo z vrhunskim izgledom in konec koncev, to je e-zine in ne e-book...

V prihodnje ostajamo pri mesečnih izdajah, odlično pa bi bilo, če bi dobili še kakega novega pisca in tudi ilustratorja oz. karikaturista. Pa lektorja. Pa mojega klona...

Pa se vrnimo nazaj iz dnevnega sanjarjenja, danes so ligaške tekme.