Kaj sem delal tri sezone, da nisem uspel niti enega zapisa na ta blog? Ali pa morda boljše vprašanje, kaj sem naredil narobe, da sem prejšnjo sezono izpadel v nižjo ligo... V 1. divizijo. In ko danes gledam na rezultate, me očitno čakajo kvalifikacije za napredovanje v Prvo ligo. Kar je pravzaprav katastrofa.
Pa vendar vem, kaj je šlo narobe in kaj se je dogajalo z mojo ekipo. Nekaj napak je povsem individualnih in je njih izvor lahko najti prav v meni. Malce sem res pustil ekipo, čeprav nikoli ne zapustil. Že kako leto dni bistveno manj časa posvečam MZ v primerjavi s časom prej. A za morebitne bralce, predvsem nadobudne MZ managerje iz Slovenije, je morda lahko poučnih nekaj napak, ki sem jih storil. O njih bom pisal, če bo čas dopuščal v prihodnosti.
Eno in ključno, pa lahko razkrijem že sedaj. Igralci se upokojijo. In če zanje nimaš prave menjave, j e lahko to tudi usodno. Konec 38. sezone so me poleg izpada v 1. divizijo zapustili tudi kar štirje igralci s prve enajsterice, od tega 2 reprezentanta. Konec te sezone odhajata še dva iz prve postave. Pravih menjav nimam. Ker igranje v prvi ligi prinese tudi do 20 mio SIT več kot pa igranje v prvi diviziji, si novih okrepitev nisem mogel omisliti. Nasprotno, prodal sem celo nekaj mlajših a perspektivnih igralec, med drugim celo U-21 reprezentanta.
Bližajo se mi torej kvalifikacije in nasvet za to obdobje, za vse, ki se boste soočili z borbo za napredovanje ali obstanek: od danes naprej ne kupovat, ne prodajat igralcev. Še vselej se mi je potrdilo, da eno ali drugo vnese neko neskladje v ekipo in tudi super zvezdnik se do kvalifikacij ne bo vključil v ekipo. Neka druga podobna igra je imela posebno spremenljivko - team spirit in mislim, da jo ima tudi MZ, pa čeprav skrito.