Zastor je padel...

...in verjamem, da vsi nekako sami pri sebi delamo zaključni račun pravkar končane sezone, hkrati pa že kujemo načrte za prihajajočo.

Sam pri sebi moram reči, da sem kar zadovoljen z obema vejama MZ-ja...tako hokejem kot tudi nogometom, saj sem pri obeh uspel zadržati raven rezultatov, ki jo uspevam ohranjati že kar nekaj sezon zaporedoma.

Pri hokeju je enako kot lani....naslov prvaka in to ne kakršenkoli, ampak tretji zaporedni (hattrick bo težko dosegljiv cilj za prihodnje generacije) in četrti skupni naslov je skupaj z pokalom romal v naše klubske vitrine. Temu dosežku daje dodatno težo tudi dejstvo, da je ta rezultat bil dosežen le z enim tujcem v moštvu, kar pomeni, da ima ekipa zelo dobro osnovo mladih igralcev, ki imajo vsi možnost do svojega tridesetega leta prispeti vsaj do 55 ploščkov, tisti z malo boljšim potencialom pa tudi preko 60. Ker bomo v novi sezoni tej osnovi priključili še 3 zelo kvalitetne tujce iz iste generacije pričakujem, da bo moštvo ob prodaji še preostale peterice starcev iz podedovane generacije ob koncu sezone sestavljeno izkjučno iz hokejistov starih 23 ali manj let. Kaj bom s tem moštvom v mednarodnem merilu lahko pokazal čez 7 ali 8 sezon bomo šele videli:))) Za letos je pa tako, da brez tujcev v moštvu v ligi prvakov več kot zadnjega mesta nismo mogli doseči, a v Seasson Cupu smo se vseeno uspeli uvrstiti v končnico 32 najboljših moštev. Žal nas tudi tukaj žreb ni "božal" in nam je za preboj med 16 najboljših namenil lanskoletnega zmagovalca tega pokala moštvo TKH Kiepskich Squad iz Poljske.


Kar se nogometa tiče smo spoštovali tradicijo, ki nam nalaga, da naša uvrstitev na koncu sezone v Top ligi nikoli ni bila slabša od 5.mesta. Letošnje 4.mesto torej lepo pada v ta koncept:)))
Ostaja pa dejstvo, da nam še boljše rezultate v zadnjih sezonah preprečujejo precej nerazumljivi spodrsljaji z manj (na papirju) kvalitetnimi moštvi iz spodnjega doma.
Moja razmišljanja v pravkar končani in prihajajoči sezoni pa so namenjena predvsem iskanju načina kako čimprej in čim manj boleče izvesti menjavo generacije. Delno smo nekaj postorili že v končani sezoni, večji del tega zalogaja pa bo izveden v novi.


Generalno gledano je moj naslov prvaka pri hokeju bil precej pričakovan (kljub zelo močnemu konkurentu v obliki Triglav Rangersov), medtem ko se je pri nogometu kot ponavadi bil trd boj. Letos predvsem med Revolucionarjem, Macolarjem in Karantanijo. Ob koncu je potrebno reči, da je naslov povsem zasluženo osvojil manager tito z svojimi revolucionarji...drugič v zadnjih treh sezonah pa svojih ambicij, ki so bile rezultat dobrega začetka prvenstva ni uspel realizirati thorest z svojim Macolarjem. Da seveda sploh ne govorim o največjem osmoljencu v zgodovini slovenskega MZ-ja...managerju ekipe Karantanija Rangers, ki so že drugo sezono zapored izgubili prvenstvo zaradi slabše razlike v golih in za nameček se jim je to v tej sezoni zgodilo še v hokeju. Upam, da njegovi (zasluženi) trenutki zmagoslavja še pridejo, saj gre za zelo kvalitetnega managerja, ki pa mu sreča očitno ne stoji ob strani....

Ali je Srečkov duh ušel iz steklenice?

Za mano je kot bi rekli zavezniki "Dan D"!

Tekmo četrtfinala Seasson Cupa proti poljski ekipi FC Szopiki smo pričeli odločeni, da čim dražje prodamo svojo kožo in da hkrati pokažemo, da se na sončni strani Alp igra kvaliteten MZ nogomet.

Že prvi prenos žoge nasprotnika na našo polovico je pokazal osnovno kvaliteto nasprotnika, ki sem jo resnici na ljubo tudi predvidel...zelo dobro stojijo na žogi in so izredno močni pri odvzemu žoge. Obramba našega golmana z skrajnimi močmi....sledi nekaj napetih trenutkov pred našim golov, ko je žoga v nikogaršnji lasti in končno degažiranje žoge z strani našega branilca proti sredini terena.....sledi ŠOOOK.... ko naše švedsko krilo K. O. Stenquist sprejme žogo na robu šestnajstmetrskega prostora in z natančnim strelom preseneti poljskega čuvaja mreže. Fenomenalen začetek...4.minuta...in 1:0 za Greenhornse. Presenetljiv gol, ki nam je dal poleta in moči za enakovreden boj z favoriziranimi Poljaki v nadaljevanju 1.polčasa. Nasploh je igra v nadaljevanju potekala v znamenju občasnih odvzemih žoge našim sredincem ter napadalni vrsti s strani poljskih igralcev, več ali manj jalovih strelih Poljakov proti našemu golu, fenomenalnih obrambah romunskega panterja v naših vratih Bogdana Negruja ter hitrih protinapadih naše ekipe, ki so opozarjali nasprotnika na dejstvo, da se kljub hitremu vodstvu v nadaljevanju ne mislimo samo braniti.

In tako vse do 30.minute, ko je natančen projektil našega mladega upa M. Žiberta v nasprotnikovo prečko drugi Šved v naših vrstah J. Skoog samo pospravil v mrežo. Nejevera v očeh 6.977 duš na Stadionu Dianusi in 2:0 za goste iz male Slovenije. Gledalci si še niso opomogli od zadnjega šoka, ko je bila v 38.minuti ponovno v akciji naveza Žibert - Skoog....izlet poljskega golmana v prazno...slab strel Skooga proti praznim vratom...match ball za Greenhornse...in v zadnjem trenutku se je vendarle poljski vratar z zadnjimi močmi prikazal iz NIČ in ukrotil žogo. Škoda.....čaka nas težak 2.polčas.

Vedel sem, da imamo nekaj možnosti za končno zmago le ob dejstvu, če preživimo prvih 20 minut drugega dela in prihod dveh svežih igralcev v našo enajsterico (ponavadi okoli 60.minute). In res...sledil je močan pritisk nasprotnikov ob katerem 20 minut praktično nismo prišli do nasprotnikovega šestnajsterca. Trd in neizprosen boj pred našim kazenskim prostorom je nasprotniku sicer ponudil nekaj izjemnih priložnosti ena na ena proti našemu golmanu B. Negruju iz katerih pa je slednji ob pomoči branilcev vedno izšel kot zmagovalec. Sledijo že napovedane menjave v našem moštvu....potem pa nenaden hiter protinapad po desni strani, strel Žiberta, ki je zadel desno vratnico ter ponovno trpanje žoge od strani vedno dobro postavljenega Skooga v poljsko mrežo....goooooooool.....Greenhornsi prihajajo v polfinale!

Od tukaj naprej je bilo poljsko moštvo le še bleda senca edinega poljskega četrtfinalista Seasson Cupa in ne bi bilo nič čudnega, če bi prejeli še kakšen gol več.

Še nekaj statistike:
FC Szopiki - Greenhorns 0:3
priložnosti 12:13
posest žoge 41:59
obrambe golmanov 2:8

Gremo naprej! Saj ni za verjeti, ampak zraven Brazilije, Argentine in Španije ima polfinalista tudi mala slovenska MZ skupnost! Kot je nekoč rekel Srečko: " Bog je Slovenc":)))


Polfinalna para:

Greenhorns (SLO) - frarisa verao (ARG)

Jacuipense FC (BRA) - Sarrià Dragons C.F. (SPA)


Pa nič bat!:))
Kaj je nekoč rekel Srečko? "Bog je in bog je Slovenc"!