Na krilih Seasson Cupa...

Danes sem sam pri sebi malo ocenil učinek svojega kluba v prvih dveh tednih sezone št.25.

Že pred sezono sem se nekako sprijaznil z dejstvom, da imam zelo limitirano ekipo (11 od 14 najboljših igralcev je starejših kot 26 let) in da nima smisla kot prejšnje sezone preveč eksperimentirati sredi največje tekmovalne mrzlice. Enostavno je potrebno še bolj pospešeno vlagati v mlade (predvsem v smislu treninga). Starci pa ostajajo tukaj, da dajo največ kar so v tem trenutku pač sposobni.

Žreb lige je bil približno enak kot v prejšnjih dveh sezonah...torej katastrofalen. Pet tekem s člani elitne šesterice Top lige in nesrečnimi Nazarji MNK v prvih šestih kolih! Kaj naj še rečem?

Ampak...ko danes pogledam nazaj v pretekla štiri ligaška kola vidim, da se ni moglo izteči bolje.
Tri zmage in poraz popolnoma nerazpoložene ekipe proti NK Macolarju....prihajajoči dvoboji z nasprotnikoma po meri....Volki in Grebatorji...nato pa deset ligaških kol, kjer razen dveh dvobojev z Karantanija Rangersi igram samo z novinci v Top ligi mi dajejo upanje na uspešno in mirno prvoligaško sezono.

Sedaj je verjetno že čas, da me kdo vpraša kje pa je tukaj Seasson Cup.....

Pokal v katerem je letos sodelovalo 797 klubov iz 45 držav (med njimi tako eminentne MZ skupnosti kot so Argentina z 156 ekipami, Brazilija z 146 ekipami, Poljska z 64 ekipami, Kitajska z 61 ekipami in Švedska z 48 ekipami) združuje managerje ekip, ki so začele svojo MZ kariero v isti sezoni. Gre torej za tip tekmovanja, ki skozi dosežene rezultate omogoča dobro primerjavo dela posameznih MZ skupnosti in njihovih managerje, čeprav je potrebno v isti sapi povedati tudi, da so seveda še vedno v precejšnji prednosti ekipe iz tistih MZ skupnosti, ki imajo zelo veliko managerjev in posledično potem tudi zelo veliko bazo in močno razvit trg igralcev. Iz vidika baze in trga sem zato zgoraj še posebej omenil Argentino, Brazilijo, Kitajsko, Poljsko in Švedsko. Med temi navedenimi je sodelovalo tudi 6 klubov iz Slovenije, ki so tudi tokrat z uvrstitvijo treh klubov v drugi krog tekmovanja (prva dva iz vsake skupine sta se uvrstila v zaključne boje na izpadanje) pokazali, da se vsaj v boljših klubih Top lige dela veliko in dobro. WoTaM United in Karantanija Rangers sta se na žalost po velikem boju z kluboma iz Kitajske in Brazilije morala posloviti v drugem krogu izločilnih bojev, kjer je potekal boj za uvrstitev med najboljših 64 moštev. In kje so tukaj Greenhornsi?

Ne morem verjeti...ampak še vedno smo v konkurenci! 5 zaporednih zmag v izločilnih bojih proti eminentnim (in po vrednostih igralcev kar močnejšim) klubom iz Brazilije, Argentine, Nizozemske, Kitajske in v zadnjem srečanju spet Brazilije (krvniki Karantancev so tokrat naleteli na bolj razpoloženo ekipo) nas je privedlo med najboljših 8 ekip tega tekmovanja. In to seveda je tisto kar managerju prinese prepotrebno zaupanje in mir v razmišljanja o taktičnih postavitvah za težka ligaška srečanja. Če k temu dodam še zmago po dveh podaljških in enajstmetrovkah v predzadnji tekmi z Kitajci ter zmago z zlatim golom v podaljških zadnjega srečanja proti Brazilcem je jasno, da ima ekipa v svojih skilih skritega dovolj karakterja in izkušenj, manager pa tudi precej veliko dozo sreče...kar nam bo še kako prav prišlo v nadaljevanju te in tudi naslednjih sezonah, ki so pred nami.

Kljub vsem dosedanjim čudesom pa se ob nasprotniku iz Poljske, ki nas čaka za preboj v polfinale ne slepimo preveč! Vsaj na papirju je nasprotnik precej močnejši od naše ekipe in zelo verjetno ni pričakovati novega velikega presenečenja. Vsekakor bomo tudi ob porazu s ponosom čestitali nasprotniku za zmago ob tem ..vsaj zame...največjem uspehu mojega kluba v mednarodnih tekmovanjih.

Kako torej ob vsem tem ne bi upal na uspešno in mirno prvoligaško sezono.......