Po dveh zmagah, polom proti Volkom

Po prvi zmagi to sezono nad Revolucionarjem, sem se počutil lahkotnega ob koncu prvega dela . Povratna tekma v sredo je bila ena tistih, ki je preprosto ne moreš izgubiti. Vrnil se je namreč Slemenjak, ekipa je bila v dobri formi, vsi ki so pripomgoli pri prvi zmagi, so bili pripravljeni... Dve zmagi zapored sta me uspavali, priznam. Volke sem sicer pogledal in pregledal, taktika se je včeraj ponujala kar sama, posebnih presenečenj tudi ni bilo pričakovati.

Vemo, v prvem delu so me Volki že stresli in tokrat se je zgodba ponovila. Bodimo realni, po prikazanem v drugem polčasu sem lahko zadovoljen, da ni bilo še višjega poraza. To mi sicer ne pomaga veliko, a vseeno, vedno želim najti vzroke za spodrsljaje. Po nekajurnem razmišljanju, ko ponoči nisem mogel zaspati, se mi je posvetilo, v čem bi lahko iskal razloge za poraz.

Omenjal sem že, da je prejšnjo sezono Slemenjak po prihodu iz trening kampa nastopal izjemno slabo, oziroma pod vsemi pričakovanji. In zgleda, da se zgodba ponavlja. Očitno niti ne gre za osamljen primer, saj mi tudi nekateri drugi managerji poročajo o podobnih težavah. Po domače to pomeni, da je igralec, ki gre v kamp na nek način penaliziran, ekipa pa kar dvakrat, v kolikor pošilja manager v kamp najboljše svoje igralce. Najprej 5 tedenov ne more igrati, potem pa še 5 tednov traja, da pride k sebi. V vednost in ravnanje torej....