Se dober igralec naredi ali dobi?

Obstaja vprašanje, ali se dobre igralce naredi, ali se jih dobi. Predvsem to leti na Titota, ki mi od pred nekaj sezon, ko je podpovprečni Slemenjak postal reprezentant Slovenije, očita popolno srečo. Zakaj gre? Trenutno je Tito ponovno odprl debato o Slemenjaku na tabli sporočil prve lige. Seveda ne gre gre za zlonamerno pregovarjanje, ampak za različno gledanje na zadevo.

Po mojem skromnem mnenju, je potrebno dobrega igralca narediti. Pomembna je že začetna izbira treninga, če začneš mladinca trenirati za vratarja in potem doseže maksimum pri 5 žogicah, si igralca praktično zavozil. Po drugi strani je toliko večji problem, če takega igralca namensko pošlješ še v trening kamp - nogometno šolo. Po možnosti na branjenje.

Mnogi bodo potem rekli, da gre zgolj za srečno roko. "Slemenjaka si čisto po naključju usmeril za napadalca..." Prav, naj bo, naj tako mislijo, to je njihov problem. Sam mladince podrobno ocenim po vsaj nekaj kriterjih:

1. Število žogic, ki jih imajo, s poudarkom na primarnih lastnostih;
2. Trening po programu za mladince sicer razkrije nekaj lastnosti - vendar to še ne pomeni, da v teh lastnostih ni maksimiran;
3. Statistika na tekmah.
4. Hitrost treniranja je v začetku precej nezanesljiva, saj dejansko hitrost lahko spremljamo šele po tem, ko dopolni naslednjo žogico.
   

Dodajam še trenutne lastnosti Slemenjaka. Sive žogice kažejo njegovo stanje ob prihodu v ekipo in so več kot nazorno slabe. Danes je pri 21 letih maksimiran v hitrosti in stamini, pa v streljanju :) seveda.

Pravljice je konec.....

....jutri je nov dan. 6.kolo prvenstva....Grebatorji...in zame verjetno enako pomembna tekma kot tale izgubljeni finale pred nekaj trenutki.

Bilo je lepo...nepozabno...in polno novih izkustev zame kot managerja. Pokalni maraton...11 zmag, en remi in poraz v finalu. Morda previsok.....morda bi s kakšno drugo taktiko prišel bolje skozi, ampak dejstvo je, da je bil nasprotnik tokrat enostavno kakšno številko prevelik za mojo ekipo....Sicer pa bi se mi ista vprašanja postavljala tudi, če bi izgubil z 1:2!

Hvala vsem, ki ste mi dajali podporo skozi ves potek pokala...hkrati pa upam, da je to vzpodbuda vsem ostalim slovenskim klubom, da se podajo na isto pot v katerem od uradnih pokalov...morda že sedaj v Division Cupu!:)))

Finale!

Kratka beseda v naslovu pove vse! Danes oba nasprotnika vlagata v tole tekmo ves kredit, ki jima je še ostal po napornih izločilnih bojih v preteklih dneh!

Nekako sem predvideval, da moj nasprotnik že ne more biti od muh, če se je prebil do poslednje ovire, ki mu še preprečuje osvojitev tega pokala. In res...takoj po polfinalnih tekmah me je nemudoma testiral z izzivom, verjetno zavedajoč se, da pa meni ostajajo le zelo omejene možnosti priprave na njegovo igro, saj sam proti njemu ne morem poiskati kakšne rezervne taktične zamisli glede na dejstvo, da mi njegov status v brazilski ligi ne omogoča pošiljanja izzivov za dvoboj proti njemu. Kakorkoli že...v tem izzivu mi je nazorno pokazal, da ničesar ne bo prepustil naključju in pri gladki zmagi nad menoj pokazal kje se skrivajo njegovi aduti. Hitrost celotne ekipe, zelo dobro čuvanje žoge v lastnih nogah ter zavidljiva kondicijska pripravljenost skoraj ne dopuščata možnosti presenečenja za mojo ekipo.

Seveda bi bilo sedaj neumno, če bi proti njemu v finalu igral z isto taktiko, po drugi strani pa je res, da ne poznam skoraj nikogar, ki bi prilezel do finala z eno taktiko in nato finale odigral z drugačno taktično postavitvijo.

Ampak lahko mu pa osebno zagotovim, da se kljub videnemu na igrišču in statističnim podatkom, ki kažejo na približno 25% višjo vrednost njegove ekipe niti slučajno ne mislim predati še pred prvim žvižgom sodniške piščalke. Če po prvem polčasu zaostanek moje ekipe ne bo večji od enega gola potem.....

Ker se sam niti slučajno ne slepim z dejstvom, da je moja ekipa najboljša v Sloveniji pa je seveda že pred finalom jasno, da moj uspeh kaže na to, da bo svetovni nogomet tudi v bodoče moral še kako računati na klube iz majhne Slovenije ter na koncu koncev tudi na reprezentanco, saj se tukaj očitno odlično dela tako na planu treninga, kot tudi na tehnično-taktičnem področju. In verjamem, da bodo čez 8-10 sezon naši klubi v zgornjem kakovostnem razredu tudi v absolutni konkurenci in ne samo med klubi, ki so začeli v isti sezoni.

Pa še ena majhna podrobnost v razmislek.... Danes se v finalu srečata ekipi iz Slovenije, ki premore dobrih tisoč bolj ali manj aktivnih managerjev in ekipa iz velike Brazilije, kjer imajo reci in piši 61 tisoč aktivnih managerjev!


Finale Season 19 Cup - season 24

21.00 Jacuipense FC - Greenhorns


Slovenija gre naprej!

FAQ: Zaslužek od prijateljskih tekem

Pogosto prihajajo na support-si vprašanja v zvezi z zaslužkom od prijateljskih tekem. Nekoč je MZ namreč bilo tako, da je klub od prijateljskih tekem (maksimalno jih lahko igramo 5 na teden), vedno dobil denar za obisk, ko je igral doma. Pred nekaj časa pa so to popravili in sedaj dobimo denar samo od 2 prijateljskih tekem. Med drugim je to povzročilo tudi veliko spremembo pri načrtovanju prijateljskih tekem - to je tudi eden od razlogov, zakaj ne igram prijateljskih tekem ob torkih.

Tisti, ki ste pogledali angleško verzijo FAQ veste kako in kaj. Slovenskega FAQ ni, vem da so bila za to tehtna pojasnila MZ Crew, kaj in kako pa je danes s tem, ne vem, bo treba preveriti. Sicer pa, če prevedem aktualni del FAQ, ki se tiče tega vprašanja:

Kako lahko zaslužim denar?

Ligaške tekme na domačem igrišču in dve prijateljski tekmi na domačem igrišču na teden je recept za stalen vir dohodka. Prodaja igralca pa je način za najhitrejši način, kako dobiti denar.

Kakšna so pravila za dohodek na domačih tekmah?

Denar tednsko boš dobil za največ dve prijateljski tekmi, pet tekem v prijateljskih ligah in pet tekem privatnih pokalov. Hkrati dobiš denar od stadiona in ostalih objektov za domače ligaške tekme in v vseh tekmah v uradnih pokalih. V pokalnih tekmah se si domača ekipa z gostojučo delita zaslužek od prodaje vstopnice (50:50), zaslužek od storitev pa gre v celoti v blagajno domače ekipe.

Mamma mia......

.....še zdaj se tresem kot šiba na vodi!!!!!

Yeeeeeessssssssss!

Brazilci......! Prihajamo!

Ali je Srečkov duh ušel iz steklenice?

Za mano je kot bi rekli zavezniki "Dan D"!

Tekmo četrtfinala Seasson Cupa proti poljski ekipi FC Szopiki smo pričeli odločeni, da čim dražje prodamo svojo kožo in da hkrati pokažemo, da se na sončni strani Alp igra kvaliteten MZ nogomet.

Že prvi prenos žoge nasprotnika na našo polovico je pokazal osnovno kvaliteto nasprotnika, ki sem jo resnici na ljubo tudi predvidel...zelo dobro stojijo na žogi in so izredno močni pri odvzemu žoge. Obramba našega golmana z skrajnimi močmi....sledi nekaj napetih trenutkov pred našim golov, ko je žoga v nikogaršnji lasti in končno degažiranje žoge z strani našega branilca proti sredini terena.....sledi ŠOOOK.... ko naše švedsko krilo K. O. Stenquist sprejme žogo na robu šestnajstmetrskega prostora in z natančnim strelom preseneti poljskega čuvaja mreže. Fenomenalen začetek...4.minuta...in 1:0 za Greenhornse. Presenetljiv gol, ki nam je dal poleta in moči za enakovreden boj z favoriziranimi Poljaki v nadaljevanju 1.polčasa. Nasploh je igra v nadaljevanju potekala v znamenju občasnih odvzemih žoge našim sredincem ter napadalni vrsti s strani poljskih igralcev, več ali manj jalovih strelih Poljakov proti našemu golu, fenomenalnih obrambah romunskega panterja v naših vratih Bogdana Negruja ter hitrih protinapadih naše ekipe, ki so opozarjali nasprotnika na dejstvo, da se kljub hitremu vodstvu v nadaljevanju ne mislimo samo braniti.

In tako vse do 30.minute, ko je natančen projektil našega mladega upa M. Žiberta v nasprotnikovo prečko drugi Šved v naših vrstah J. Skoog samo pospravil v mrežo. Nejevera v očeh 6.977 duš na Stadionu Dianusi in 2:0 za goste iz male Slovenije. Gledalci si še niso opomogli od zadnjega šoka, ko je bila v 38.minuti ponovno v akciji naveza Žibert - Skoog....izlet poljskega golmana v prazno...slab strel Skooga proti praznim vratom...match ball za Greenhornse...in v zadnjem trenutku se je vendarle poljski vratar z zadnjimi močmi prikazal iz NIČ in ukrotil žogo. Škoda.....čaka nas težak 2.polčas.

Vedel sem, da imamo nekaj možnosti za končno zmago le ob dejstvu, če preživimo prvih 20 minut drugega dela in prihod dveh svežih igralcev v našo enajsterico (ponavadi okoli 60.minute). In res...sledil je močan pritisk nasprotnikov ob katerem 20 minut praktično nismo prišli do nasprotnikovega šestnajsterca. Trd in neizprosen boj pred našim kazenskim prostorom je nasprotniku sicer ponudil nekaj izjemnih priložnosti ena na ena proti našemu golmanu B. Negruju iz katerih pa je slednji ob pomoči branilcev vedno izšel kot zmagovalec. Sledijo že napovedane menjave v našem moštvu....potem pa nenaden hiter protinapad po desni strani, strel Žiberta, ki je zadel desno vratnico ter ponovno trpanje žoge od strani vedno dobro postavljenega Skooga v poljsko mrežo....goooooooool.....Greenhornsi prihajajo v polfinale!

Od tukaj naprej je bilo poljsko moštvo le še bleda senca edinega poljskega četrtfinalista Seasson Cupa in ne bi bilo nič čudnega, če bi prejeli še kakšen gol več.

Še nekaj statistike:
FC Szopiki - Greenhorns 0:3
priložnosti 12:13
posest žoge 41:59
obrambe golmanov 2:8

Gremo naprej! Saj ni za verjeti, ampak zraven Brazilije, Argentine in Španije ima polfinalista tudi mala slovenska MZ skupnost! Kot je nekoč rekel Srečko: " Bog je Slovenc":)))


Polfinalna para:

Greenhorns (SLO) - frarisa verao (ARG)

Jacuipense FC (BRA) - Sarrià Dragons C.F. (SPA)


Pa nič bat!:))
Kaj je nekoč rekel Srečko? "Bog je in bog je Slovenc"!

Na krilih Seasson Cupa...

Danes sem sam pri sebi malo ocenil učinek svojega kluba v prvih dveh tednih sezone št.25.

Že pred sezono sem se nekako sprijaznil z dejstvom, da imam zelo limitirano ekipo (11 od 14 najboljših igralcev je starejših kot 26 let) in da nima smisla kot prejšnje sezone preveč eksperimentirati sredi največje tekmovalne mrzlice. Enostavno je potrebno še bolj pospešeno vlagati v mlade (predvsem v smislu treninga). Starci pa ostajajo tukaj, da dajo največ kar so v tem trenutku pač sposobni.

Žreb lige je bil približno enak kot v prejšnjih dveh sezonah...torej katastrofalen. Pet tekem s člani elitne šesterice Top lige in nesrečnimi Nazarji MNK v prvih šestih kolih! Kaj naj še rečem?

Ampak...ko danes pogledam nazaj v pretekla štiri ligaška kola vidim, da se ni moglo izteči bolje.
Tri zmage in poraz popolnoma nerazpoložene ekipe proti NK Macolarju....prihajajoči dvoboji z nasprotnikoma po meri....Volki in Grebatorji...nato pa deset ligaških kol, kjer razen dveh dvobojev z Karantanija Rangersi igram samo z novinci v Top ligi mi dajejo upanje na uspešno in mirno prvoligaško sezono.

Sedaj je verjetno že čas, da me kdo vpraša kje pa je tukaj Seasson Cup.....

Pokal v katerem je letos sodelovalo 797 klubov iz 45 držav (med njimi tako eminentne MZ skupnosti kot so Argentina z 156 ekipami, Brazilija z 146 ekipami, Poljska z 64 ekipami, Kitajska z 61 ekipami in Švedska z 48 ekipami) združuje managerje ekip, ki so začele svojo MZ kariero v isti sezoni. Gre torej za tip tekmovanja, ki skozi dosežene rezultate omogoča dobro primerjavo dela posameznih MZ skupnosti in njihovih managerje, čeprav je potrebno v isti sapi povedati tudi, da so seveda še vedno v precejšnji prednosti ekipe iz tistih MZ skupnosti, ki imajo zelo veliko managerjev in posledično potem tudi zelo veliko bazo in močno razvit trg igralcev. Iz vidika baze in trga sem zato zgoraj še posebej omenil Argentino, Brazilijo, Kitajsko, Poljsko in Švedsko. Med temi navedenimi je sodelovalo tudi 6 klubov iz Slovenije, ki so tudi tokrat z uvrstitvijo treh klubov v drugi krog tekmovanja (prva dva iz vsake skupine sta se uvrstila v zaključne boje na izpadanje) pokazali, da se vsaj v boljših klubih Top lige dela veliko in dobro. WoTaM United in Karantanija Rangers sta se na žalost po velikem boju z kluboma iz Kitajske in Brazilije morala posloviti v drugem krogu izločilnih bojev, kjer je potekal boj za uvrstitev med najboljših 64 moštev. In kje so tukaj Greenhornsi?

Ne morem verjeti...ampak še vedno smo v konkurenci! 5 zaporednih zmag v izločilnih bojih proti eminentnim (in po vrednostih igralcev kar močnejšim) klubom iz Brazilije, Argentine, Nizozemske, Kitajske in v zadnjem srečanju spet Brazilije (krvniki Karantancev so tokrat naleteli na bolj razpoloženo ekipo) nas je privedlo med najboljših 8 ekip tega tekmovanja. In to seveda je tisto kar managerju prinese prepotrebno zaupanje in mir v razmišljanja o taktičnih postavitvah za težka ligaška srečanja. Če k temu dodam še zmago po dveh podaljških in enajstmetrovkah v predzadnji tekmi z Kitajci ter zmago z zlatim golom v podaljških zadnjega srečanja proti Brazilcem je jasno, da ima ekipa v svojih skilih skritega dovolj karakterja in izkušenj, manager pa tudi precej veliko dozo sreče...kar nam bo še kako prav prišlo v nadaljevanju te in tudi naslednjih sezonah, ki so pred nami.

Kljub vsem dosedanjim čudesom pa se ob nasprotniku iz Poljske, ki nas čaka za preboj v polfinale ne slepimo preveč! Vsaj na papirju je nasprotnik precej močnejši od naše ekipe in zelo verjetno ni pričakovati novega velikega presenečenja. Vsekakor bomo tudi ob porazu s ponosom čestitali nasprotniku za zmago ob tem ..vsaj zame...največjem uspehu mojega kluba v mednarodnih tekmovanjih.

Kako torej ob vsem tem ne bi upal na uspešno in mirno prvoligaško sezono.......