Odhod Slovenije na SP2010 pustil posledice tudi v MZ

Glede na to, da igramo managersko spletno igro, katere osnova je seveda nogomet, ni čudno, da lahko uspeh slovenske nogometne reprezentance z zmago na Rusijo začutimo tudi v Managerzone. V času po zmagi se je namreč povečalo število novo registriranih uporabnikov, kar je dobro. Upamo lahko le, da bo večji del novincev tudi vztrajal v tej igri.

Žal je koncept MZ tak, da je realno gledano vsaj eno polno sezono ekipa sestavljena iz vse prej kot sposobnih igralcev. Običajno si dva pribiližno zaslužita naziv igralca, še dva pogojno, potem pa sledi precej igralcev, ki bi jih, če bi ta možnost bila v igri, lahko uporabljali za čiščenje kopačk, nošenje vode ipd. Vsaj dve sezoni mora manager vztrajno trenirati, spremljati igro in igralce ter se spoznavati in učiti. Za dosego uspeha, na primer zmago v višjih ligah, odmeven rezultat proti močnejšim ekipa je potrebno počakati eno koledarsko leto. Po tem času, pa je, precej odprto.

Če bodo novi managerji ostali v igri, pomeni za Slovenijo predvsem dvoje: večja ponudba kakovostnih igralcev na trgu, ki bo postal končno bolj aktiven in fleksibilen, ter še močnejša slovenska MZ reprezentanca, ki ji do sedaj že nekajkrat uspelo pripraviti kako presenečenje.

Da bomo vsi zadovoljni in srečni, moramo izkušeni managerji pomagati novincem, ti pa se morajo na nas obrniti. Tudi ta blog je en od načinov, ki lahko postavi komunikacijo med enimi in drugimi.

SLO repka in EP 2009!

Kljub temu, da ne zaznavam s strani slovenskih managerjev prav nikakršnega zanimanja za Evropsko člansko reprezentanco (kljub nekaterim mojim zapisom v reprezentančnih novicah in na Jaiku) se seveda ne predajam. Nasprotno! Mislim, da bova skupaj s selektorjem turklom naredila prav vse, da dosežemo kakšen odmevnejši rezultat. Garancij seveda nihče ne more dati, a tokrat mislim, da bomo resnično šli na vse ali nič in se poskusili prebiti na zaključni del, kar pomeni, da nas ne zanima npr. 3.mesto z 1 točko ali enim golom zaostanka za drugouvrščenim, saj je potem po mojem vseeno bolje junaško nekaj riskirati in to tudi za ceno, da smo na koncu samo četrti ali peti kot pa da s kakšno ziheraško taktiko izgubimo napredovanje za mišjo dlako. Toliko o optimizmu in pogumu....

Sedaj pa k realnosti. Skupina je ena najmočnejših! Švedska, Turčija, Ciper, Škotska in Azerbejdžan so naši nasprotniki. O Švedih ni kaj razpravljati. Če mi v naši reprezentanci preštevamo koliko naših igralcev ima vrednost preko 200 mln., potem to isto počnejo tudi Švedi. Le, da je tam ta mejna vrednost med odličnimi reprezentanti in zvezdami namesto 200 mln. kar 300 mln. Ob tem podatku je vsaka nadaljna razprava brezpredmetna. Le malenkost za njimi po vrednosti igralcev je turška reprezentančna vrsta in ti dve reprezentanci se zdita za nas praktično nepremagljivi. Nekako ob bok naši reprezentanci bi lahko postavil škotsko in ciprsko reprezentanco proti katerima bomo brez dvoma odigrali dve zelo zanimivi in napeti tekmi. Azerbejdžan pa je v tej družbi vsekakor autsajder, ki je seveda mala malica tudi za slovensko vrsto. Toliko o realnosti.

Še malo o naslednjih nekaj tednih, ko bodo te kvalifikacije potekale! Absolutno bomo nasprotnike poskusili taktično presenetiti in v ta namen na vmesnih prijateljskih tekmah niti slučajno ne bomo odkrivali nobenih kart, kar pomeni, da bodo v teh frendlijih igrale zelo premešane šestnajsterice v različnih taktičnih postavitvah. Opozarjam, da smo tudi udarno prvo ekipo kar malo prevetrili glede na dosedanji izgled in tudi taktično iščemo precej inovativne variante, ki bodo predvsem prilagojene igralnim lastnostim naših igralcev ter v precej manjšem obsegu tudi načinu igre nasprotnika.

Če pa gledam naprej bi rekel, da bo ta ekipa svojo popolno zrelost dosegla čez dve ali tri sezone. Vendar upanje tudi za to prvenstvo seveda umira zadnje!

Kdor ne skače ni Slovenc.....

Spet v prvi ligi...

Verjetno bi pred mesecem dni tole pisanje zgledalo precej bolj optimistično, polno zanosa in z izjemnimi pričakovanji. Takimi, da bi potem danes, ko sem po 4 kolih potegnil ven le eno zmago, lahko razočarano se spominjal tistega občutka. Občutka, da končno delam prav, da sem se dobro odločil in zastavil pot ekipe, v prvi smeri. Da je bila prejšnja sezona le koristen izlet v 1. divizijo, iz katere sem prišel samo močnejši, samozavestnejši in nezlomljiv.

No, ker tega zapisa ni bilo, bil pa je tak občutek in bil sem prepričan v svojo moč, tako da je popolnoma vseeno. Počutim se B. E. D. N. O. Naj se zdi tole pisanje skrajni pesimizem, črnogledost in negativizem - prav je tako. Ker tudi je tako.

Misleč, da sem sestavil popolno ekipi, v kateri je sta povprečna hitrost igralcev in kondicija nad 7@, v kateri je, reci in piši 5 (pet) slovenskih reprezentantov (seniorjev, da ne bo pomote) in 1 (en) reprezentant, tudi senior, Italije... Sem rezultatsko dobil kaj? Zmazek? Kripl bataljon?

Seveda lige še ni konec, upanje tudi umre zadnje. Predzadnja pozicija ni ravno lepo izhodišče. No, tudi 1. divizija nudi svojevrstne prednosti, a kaj, ko nimam finančnega zaledja, da bi si lahko privoščil še eno sezono počitnic.