Zgleda, da že mora tako biti. Poraz na poraz je idealen način, kako gladko izpasti iz lige. Ne samo prve, katere koli. Kar me najbolj moti v tem trenutku je, da sem dve tekmi zapored zgubil z 2:3. To ni isto kot 0:1 ali recimo 1:2, ampak 2:3. Se pravi, da ekipa zna zadeti, vendar je nasprotnik zadel še večkrat.
Situacija v slovenski prvi ligi je sicer zabavna. Nekateri stari mački smo očitno izčrpali svoje ekipe. Čeprav, halo? Menda ni ekipa s 6 reprezentanti izčrpana? Kdo bi pripomnil, da je postavitev neprimerna. Praviloma že znamo prvoligaši postavit, kot se spodobi. Še kdo bo rekel, da je problem v zgrešnemu načinu treniranja, pa še kaj bi se našlo.
Očitno me spet čaka 1. divizija, čeprav kar predal se ne bom. Igrati 2:3 z visoko favorizirano ekipo, kot je ekipa Greenhorns, ki ima uspehe v mednarodnem merilu, je občudovanja vredno. Sploh, če so trije standardni igralci prve enajsterice kartonirani. Ampak žal je vse, kar mi ostane po današnjem dnevu "občudovanja vreden" občutek. Ne točke. Torej, 1. divizija Here I come.
Kljub ponovni vrnitvi v slabšo kategorijo, se ne bom v Managerzone nič manj pogosto logiral. Tudi igralci bodo deležni enako kakovostnega tretmaja kot ko sem bil v prvi ligi. In to je to, potem pa se spet enkrat vrnem. Baje. Zmagovat. Seveda.
Objave
